Vrstni red
10. september 2028
Najprej se nekaj zgodi. Potem zaboli. Potem reagiramo. In včasih se kar naenkrat govori samo še o reakciji. O tonu. O preveč. O napačnem trenutku. Tako se rana umakne iz kadra. Ostane samo tisti, ki je zakrvavel.
Moja reakcija ima svojo zgodovino.
Nazaj na Premisleke | Domača stran