Kar predolgo prenašamo
4. junij 2028
Nekatere stvari predolgo prenašamo v imenu miru. Rečemo, da smo potrpežljivi. Da razumemo. Da ljubimo. Potem pa nekje vmes začnemo ugašati sebe. Vsakič, ko pogoltnemo svojo mejo, v nas nekaj zabeleži. Vsakič, ko utišamo nelagodje, da bi ohranili odnos, v nas nekaj ostane brez glasu. In to, kar dolgo nosimo potiho, se pogosto nekega dne oglasi kot zamera. Včasih največja izguba ni odnos. Je trenutek, ko v njem izgubimo stik s sabo.
Kar predolgo prenašam, se v meni nalaga.
Nazaj na Premisleke | Domača stran