Dovolj igre
12. marec 2028
Pol življenja porabimo, da bi bili všečni. Drugo polovico, da bi preboleli, kar so v nas pustili drugi. Vmes pa pozabimo, da lahko izstopimo. Iz dokazovanja. Iz razlaganja. Iz majhnih vlog, ki so nam jih nekoč dali in smo jih predolgo igrali. Dovolj je trenutek, ko človek ne potrebuje več aplavza za svojo utrujenost. Samo odloži masko. In gre.
Lahko zapustim vlogo, ki me je prerasla.
Nazaj na Premisleke | Domača stran